Službe bogoslovcev
Kratka predstavitev
Zahvaljujemo se Ti, naš Oče, za življenje in spoznanje, ki si nam ga dal odkriti po Jezusu, svojem služabniku. Tebi slava na veke! Amen.
Kakor je bil ta kruh, ki ga lomimo, raztresen po gorah in je zgneten postal eden, tako naj se zbere Tvoja Cerkev od koncev zemlje v Tvoje kraljestvo, zakaj Tvoja je slava in moč na veke!
Didahe 10,3-4
Vsaka služba, ki jo sprejme bogoslovec, mu kaže posebno mesto v Cerkvi - vse od službe bralca do duhovnika. Sprejem službe je nadgradnja splošnega duhovništva (v moči krsta), v katerega je vključen vsak kristjan, in prinaša določene dolžnosti do samega sebe ter občestev, v katerih bo kot Kristusov ud deloval.
Ko sprejme službo bralca, mora oznanjati pristnega duha, v katerem je napisano Sveto pismo. To doseže le v živi povezanosti z Očetom v vztrajni molitvi, ko se bolj drži glasu Boga kakor hrupa nemirnega sveta. V službi akolita mora postati podoben evharistiji in se od Gospoda Jezusa učiti darovanja za druge, če je treba, vse do lomljenja sebe, kakor je to storil Kristus na križu za vse ljudi in kakor to obnavljamo pri vsaki sveti maši. Diakonat nam kaže razsežnost služenja, ko Kristus pred zadnjo večerjo svojim učencem umije noge, čeprav ve, da ga bodo zatajili v najtežjih trenutkih, a pozna njihovo slabotnost in jih še naprej ovija v svojo ljubezen, ki jim na koncu kaže pot v spreobrnjenje.
Vse te razsežnosti služb se na koncu združijo v duhovništvo - sveti red, ki je posebna vez med Bogom Očetom in posvečenim. Lahko bi rekli, da je »mašnik sam postal zakrament« - orodje, po katerem večni Duhovnik (Jezus) deli svojo večno daritev v spravo za grehe vsega sveta.