Misijonski krožek

Kratka predstavitev

V našem semenišču deluje misijonski krožek, ki podpira misijonskega duha med nami. Vsak od nas, ki se je odločil za duhovniški poklic, ima nekaj tega duha v sebi. Kmalu bomo misijonskega duha širili tudi po naših župnijah, podpirali oznanjevalce Kristusovega evangelija po vsem svetu - in brez dvoma bodo nekateri izmed nas kot duhovniki delovali tudi po misijonih v Afriki, Aziji, Latinski Ameriki in Oceaniji.
Friderik Baraga, slovenski misijonar

Zato imamo poleg osebne molitve redne dejavnosti, ki krepijo to misijonsko zavest:

Na misijonsko nedeljo v naši kapeli pripravimo bogoslužje, pri katerem so glasba in besedila vsaj malo podobna tistim v Afriki in Aziji. Zvečer pripravimo še molitveno uro v čast sv. Frančišku Ksaveriju, ki je zavetnik katoliških misijonov in misijonarjev na Vzhodu, ter molimo za misijonarje.
Vsako leto za praznike pišemo našim misijonarjem. Vsak bogoslovec dobi dva ali tri pisma, v katerih zlasti prvoletniki napišejo nekaj o sebi in o svoji odločitvi, se pozanimajo kakšno je delo in življenje na misijonski postojanki.
Med letom povabimo na misijonske večere misijonarje, ki so na dopustu ali kako drugače v Sloveniji. Zelo zanimivo je prisluhniti, kako poteka njihovo delo in kakšne so tamkajšnje razmere. Povedo pa nam tudi, kako so hvaležni za vsako pomoč, ki pride, in da zaenkrat Slovenci še zmeraj zelo radi pomagamo.

Friderik Baraga

Friderik Irenej Baraga je Slovenec, ki je svoje življenje posvetil Indijancem v Severni Ameriki. Rojen 1797 v graščini v Mali vasi pri Dobrniču je po študiju prava na Dunaju in teologije v Ljubljani postal duhovnik in leta 1831odšel na svoje misijonsko področje Velikih jezer (ZDA in Kanada). Skrb za revne Indijance, sestavljanje slovnice in slovarja plemena Očipva, pisanje molitvenikov v indijanskem jeziku, so del te velike misijonske zavzetosti. Pozimi je s krpljami po globokem snegu hodil po cele dneve, da je prišel do v divjini razkropljenih Očipvejcev. Tako si je prislužil vzdevek "The Snowshoe Priest". 1853 je postal škof v Marquettu in se še naprej posebej posvečal svojim Indijancem. Leta 1868 je do kraj izčrpan umrl. Zaradi svetega življenja in požrtvovalnega dela pričakujemo, da ga Cerkev razglasi za blaženega.